Včasih se dogodi, da starši pri usmerjanju svojega otroka ali mladostnika ne veste več kaj narediti. Morda ima otrok težave v šoli, se neprimerno vede, kot mladostnik pa preizkuša stvari, ki zanj niso najboljše in z njimi škoduje sam sebi (alkohol, droge, neprestano igranje igric, promiskuitetno vedenje itd.) ali pa se sooča s kakšno osebno stisko (izguba, ločitev staršev, depresija, tesnoba, samopoškodovanje, zapiranje vase itd.) zaradi katere ne zmorete dajati ustrezne podpore. Ali pa ste nekje v vajinem odnosu samo zašli in ne najdete več stika? Znajdete se v stiski, svojemu otroku želite le najbolje, a kljub vsemu trudu ostajate popolnoma nemočni. Situacija se žal ne spremeni.
Zato je terapevtski odnos tisti odnos, ki omogoči vsakemu izmed članov družine prostor, v katerem lahko pove kaj čuti, kakšne so njegove potrebe in predvsem kaj je tisto kar bi potreboval, da bi se lahko počutil slišanega in varnega. Starše pa opremimo s komunikacijskimi veščinami in prijemi katerih cilj je zgraditi prijetno vzdušje v družini.
Po potrebi se povežemo tudi s šolo in drugimi strokovnjaki.
Če presodim, da bi otrok potreboval posebno obravnavo, uporabljam za dostop v njegov svet različne medije (projekcijske slike, risanje, igra z igračami, uporaba gline, glasba itd.)
ROŽA POTREBUJE SONCE, DA POSTANE ROŽA. ČLOVEK POTREBUJE LJUBEZEN, DA POSTANE ČLOVEK.
Sem magistra zakonskih in družinskih študij, zakonska in družinska terapevtka ter doktorska kandidatka s področja zakonske in družinske terapije. Delujem po modelu sistemsko- relacijske terapije, po potrebi pa vključujem tudi elemente NLPja (nevrolingvističnega programiranja), EMDRja (desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem) ter fokusinga.
