Če ima posameznik izkušnje iz otroštva ali prvih svojih odnosov, da je bil eden izmed staršev nezvest ali, da je bil morda prevaran kasneje tudi sam, bo v odnose vstopal s previdnostjo in nezaupanjem. Strah ga bo, da bo ponovno prevaran in zato bo v današnjih intimnih odnosih želel preprečiti prevaro. Čeprav njegov partner ne bo imel niti enega razloga, da bi varal, bo lahko v vsako njegovo dejanje dvomil (zamujanje,druženje s prijatelji, pošiljanje smsov…) in v njem videl sum za nezvestobo, kljub temu, da ga bo partner poskušal v njegovih občutkih pomiriti. Zaradi strahu pred zapustitvijo in strahu pred zamenjavo, ter zaradi občutka manjvrednosti se razvije ljubosumje. Zato skupaj na terapiji odkrivamo od kod te občutki in strahovi in, če so res utemeljeni v odnosu z današnjim partnerjem, ali so le posledica izkušenj iz preteklosti.
Ko pa v resnici pride do nezvestobe, človek občuti globoko bolečino. V vse kar je vlagal ne zmore več verjeti. Počuti se totalno zavrženega, ne dovolj dobrega in neljubljenega in morda izkoriščenega. Pravzaprav so občutki podobni kot pri nekom, ki je doživel travmo, saj je bila zamajana varnost. Odgovornost za prevaro je seveda na strani tistega, ki je bil prevaran, a prevara se ni dogodila kar čez noč, saj se je vajina čustvena povezanost začela krhati lahko že več let nazaj oz. tisti, ki vara, nikoli pravzaprav ni bil v celoti predan odnosu. Največkrat pa varamo zato, ker neka potreba v partnerskem odnosu ostaja trajno nezadovoljena. Ker o njej ne upamo spregovoriti v odnosu, jo želimo uslišati izven odnosa. A nezvestoba ne pomeni nujno ločitve. Pravzaprav lahko vajin odnos, ko se rane zacelijo, stoji na bolj trdnih temeljnih. Pokazatelj, da lahko gradimo nove temelje je obžalovanje tistega, ki je varal in pripravljenost zdravljenja partnerjevih ran, ki so se zapisale globoko v srce in telo. Ker je to lahko dolgotrajen in zelo boleč proces, v katerem lahko hitro pride do očitkov, ki vama otežujejo pot celjenja, vama kot terapevtka stojim ob strani ter vama pomagam naslavljati vse občutke, ki se prebudijo, ko se travma nezvestobe predeluje.
ROŽA POTREBUJE SONCE, DA POSTANE ROŽA. ČLOVEK POTREBUJE LJUBEZEN, DA POSTANE ČLOVEK.
Sem magistra zakonskih in družinskih študij, zakonska in družinska terapevtka ter doktorska kandidatka s področja zakonske in družinske terapije. Delujem po modelu sistemsko- relacijske terapije, po potrebi pa vključujem tudi elemente NLPja (nevrolingvističnega programiranja), EMDRja (desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem) ter fokusinga.
