Psihično in fizično nasilje nad ženskami (tudi nad moškimi) je zelo pogost pojav ( 1 od 5 žensk je žrtev fizičnega nasilja). Vsako fizično nasilje je hkrati tudi psihično. Ko se ujamemo v dinamiko nasilja, je iz njega zelo težko odditi. Ljudje si postavljajo večno vprašanje: “Zakaj ga ne zapusti, če je tak do nje?”; “Zakaj to dopušča?”; “Ji nasilje pravzaprav godi?” Ženske zato, da preživijo v takšnih razmerjih razvijejo veliko obrambnih mehanizmov, v sebi pa že nosijo destruktivna prepričanja o partnerskih odnosih in ljubezni, ki izhajajo iz njihove primarne družine. Prepričane so, da so one krive za nasilje, da bi se one morale spremeniti, imajo slabo samopodobo, nekatere pa so prepričane, da lahko one same s pomočjo ljubezni “rešijo” partnerja. V sebi nosijo upanje, da se bo partner spremenil. Zato je odhod iz takšnega razmerja proces in ne enkratno dejanje, poleg tega pa so te vrste odnosi odvisniške narave, kar pomeni, da ženska postane odvisna od dinamike odnosa in ob prekinitvi odnosa doživlja pravo abstinenčno krizo. Ker s temi občutki ne zdrži se vedno znova vrača nazaj. Soočiti se mora z občutkom strahu pred zapustitvijo in kaj bo, če nasilnega partnerja zapusti. Bo nasilje še hujše, če oddide? Kaj bo z otroki? itd.
Pomoč si poiščite:
Na psihoterapiji vam bom pomagala, da boste lažje:
ROŽA POTREBUJE SONCE, DA POSTANE ROŽA. ČLOVEK POTREBUJE LJUBEZEN, DA POSTANE ČLOVEK.
Sem magistra zakonskih in družinskih študij, zakonska in družinska terapevtka ter doktorska kandidatka s področja zakonske in družinske terapije. Delujem po modelu sistemsko- relacijske terapije, po potrebi pa vključujem tudi elemente NLPja (nevrolingvističnega programiranja), EMDRja (desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem) ter fokusinga.
